Začnem ji pripovedovati o sebi, o svojem življenju, ki je včasih tako polno nepotrebnih skrbi in odvečnih opravil, toda utiša me z nežnim prstom preko ustnic in me odpelje s sabo v svoj gaj. Iztegne roko proti meni in mi ponudi svoj napoj. Spijem požirek in preplavi me okus po cvetju, drevju, potokih, okus po mamini kuhinji, otroštvu in sreči. (Eva pripoveduje…)